Nekoč je v neki vasi zelo blizu ogromne luže živelo prebivalstvo, ki je bilo zelo zelo prijazno. V to vas so nekega dne priropotali muzikantje, dve plesalki, akrobata in hrustasti menežer. Nekaj teh prijaznih ljudi je pridrvelo v krasno dvoranico, ki so si jo uredili sredi vasi, da bi preverili, kaj se to dogaja za eno ropotanje. S plahimi koraki so posedli na stole in čakali.... Začela se je bala in niso mogli več skriti svojega navdušenja. Bučno so zaploskali, jih obsuli z novci za vino in odhiteli svojim sovaščanom raztrobiti novico o pojočih prišlekih.

Kmalu je ostala le žalost za kitaro, violino, bobnom in berdo, pa za plesalkami in akrobati. Med vaščane se je naselila žalost in upanje, da skrivnostni neznanci spet obiščejo njihovo vas.

Tako govori zgodbica o Podpeči.