lih tači riveži nisma medruj!
Gdu praj, da človk neč na vi, neč na zna,
sam zarad tega kje s hribaw dama!
(Iztok Mlakar: Var se čeča)
Projekt gostovanja na domačem Cerkljanskem se je začel že v soboto 28. aprila, ko je v Trebenčah nad Cerknim potekala otvoritev vojaškega muzeja, pred tem pa povorka v vseh mogočih dimenzijah vojaških oblek. Družinsko potovanje z ogledom primernega prostora, je začinilo srečanje že skoraj pozabljene žlahte in širjenje novice o gostovanju Viž od ust do ust.
Čez dober teden pa se je večinoma neprespana ekipa odvalila preko Kladja in v koncertni dvorani Glasbene šole spustila najprej nekaj slabe krvi, ker je bilo, tehnično rečeno, potrebno prestrukturiranje dobršnega dela predstave.
Zaradi nekaj kiksov pri oglaševanju morda vsi niso našli prostora, kjer se je odvijala predstava, presenetil pa je ogromen delež mladih, ki jih je med naše vrste verjetno zvabil C.M.A.K.
Kako močno raztegljiva je predstava v smeri tragedija-komedija, je dokazal splet nepredvidljivih naključij, ki je tudi med nastopajočimi sprožil težko brzdan smeh. Po veseloigri je sledila nadodlično dobra čorba iz lonca nekje s Cerkljanjskega in ob tej priliki gre še enkrat zahvala vsem cmakavcem za njihovo prijazno gostoljubje. Jasno, od Cerkljanov ne moreš pričakovat drugega:) :) Čeprav se je gruča v našem avtu prepogibala od režanja pa moram ponosno izjavit, da še vedno odlično obvladam cerkljanski dialekt. Kar na taki wanabi fini dami izpade res zabavno:) :)
