Predstava v Retečah je šla dokaj gladko skozi. Mlajši moški del ekipe je imel precej preglavic z izgubljenimi (in nikoli najdenimi) brki. Poskušali smo z marsičim, na koncu je bojkotiralo lepilo. Tako je Klemen nastopil brez brk, Urška pa je vse komade zapela za četrtino nižje. Publika - hvala ji! - je nastopajočim kljub vsemu poklonila bučen aplavz.
Danes začnemo pakirati kovčke in tovornjake. Obeta se veseli december...

V ponedeljek, 23.oktobra ob 22.00 si na drugem programu nacionalne televizije v oddaji Aritimija lahko ogledate prispevek s predpremiere Viž in griž.

Premiera je za nami. Sproščeno popoldne in nekaj napetosti, a start je bil krasen. Lahko se pohvalimo in rečemo, da je bilo občinstvo navdušeno. Dolg aplavz ob koncu in očitno zabavanje publike med predstavo je povrnilo vse. Čeprav je še včeraj izgledalo, da smo končali eno obdobje in da je čas za počitek, temu še zdaleč ni tako. Z današnjim dnem se vsekakor odpira še veliko dela. Kar nam je v veliko veselje.
Dodali bi še iskreno opravičilo tistim, ki ste imeli probleme zaradi kart in morda dobili slabe sedeže. Tudi mi si nismo želeli tega.

Večer sedemnajstega oktobra je prenesel vsa čustva. Začelo se je z veseljem in rahlo napetostjo, nadaljevalo z besom in sovraštvom, končalo pa s smehom in zopet - veseljem. Med ustvarjalce se je nagnetla predpremierna mrzlica in živci so naredili svoje. Prvo občinstvo je Viže sprejelo pozitivno in hoteli so bis. Očitno bo sledilo nadaljevanje in Babo ima zanj že scenarij. Začne - Frank Sinatra! So, let's start!

Teden, ki je ravnokar minil, je zaznamovalo vsakodnevno (bolj ali manj uspešno) driblanje predstave. Sredino vajo je posnelo budno oko Markove kamere in nekateri izmed ustvarjalcev so bili nad posnetki osupli (khm, zgodb zakaj je mnogo premnogo...). Teden smo čudovito sklenili v petek, ko si je vajo ogledal Anin tonski mojster Babo (in bil ravno tako osupel:), rajanje pa se je nadaljevalo v čudovitem brlogu pri Urški. Junaki so vztrajali do ptičje budnice, kar so sosedi vrnili z vneto zgodnjejutranjo vadbo klavirja. Žal so nekateri manjkali. Odhodna vnema je bila spet (pre)velika....

Babje leto se počasi poveša v mrzle jesenske dni. Zaloge vina in piva se manjšajo, medtem ko se hlače polnijo.....vsaj nekaterim:) Še dober teden je pred nami, vsi po malem smo že doživeli kakšno nezmožnost kontroliranja samih sebe, a smo vseeno še živi. Pištola je začela pokati, luči se ugašajo in prižigajo in viže, ki so bile na začetku bolj grižaste, vedno bolj dobivajo svojo pravo podobo. Francka nam hrani berdo in klobuke, mi pa ji dovolimo, da je prva, ki graja in hvali. In vedno, vedno zaključi s solzami....Dober ali slab znak?
Francka zaključi: " Točno tako je bilo."