"SPOŠTOVANI!
NE SE SMEJAT, RESNIČNO MISLIM, DA STE KOT EKIPA VREDNI VSEGA SPOŠTOVANJA: KAPO DOL! ŽE KO SEM PRVIČ SLIŠAL ZA VAS SEM SI REKEL: TO PA MORAM VIDETI! IN PRILIKO SEM IZKORISTIL V SEŽANI. MORAM REČI, DA ME JE DOBESEDNO OČARALA, V NJEJ ZAČUTIŠ DUŠO IN SRCE! LE TAKO NAPREJ NAPREJ!"
SLAVKO

Takole je predstavo v Sežani videl g. Slavko, ki nam je poslal prav prijazno sporočilo. Sredin delovnik je ekipo napravil malce živčno, tako da je bila predstava tehnično sicer super, manjkalo pa je malo več žara. Mogoče je temu botrovala grožnja o uvedbi alkotesta pred predstavo.... Kakšen glaž vsekakor pomaga k boljšemu razpoloženju, to smo do zdaj že ugotovili. Kosovelov dom je bil sicer krasno prizorišče, ki je nudil kakovosten prostor za izvedbo predstave, publika pa je bila številčno skromnejša. Morda nam jo je odpihnila predstava, ki je te dni s svojo komičnostjo navzela slovensko občinstvo...
Iz Sežane smo čez dva dni zavzeli Izolo, bolj energični in bolj razpoloženi. Publika je bila tu bolj odprta, Viže pa so dobile tudi že prve fane. Večer se je zaključil spet drugega dne, ko so na bližnji osmici v Bertokih padale klobase, zelje in refošk.