Včerajšnji večer je zaključil tridnevno čaščenje Vižarjev po Notranjskem. Začelo se je na petek, v dvorani na Vidmu, kjer je nekoliko zadržana publika na koncu vseeno z lepim aplavzem pohvalila nastopajoče. Dolesovi v Petelinjem so postregli z odličnim sirom iz Čadrga, manjkalo pa ni (kot vedno) tudi dobrega vina. Čeprav so nekateri izrazili želje, da v nadalje zaradi bližnjih izpitov ne bi radi prisostvovali na neumornih after dogajanjih, so ravno tisti ostali do zgodnje petelinje budnice. Ostali smo imeli neomejeno parkirno uro do sobotnega jutra, ko so vsi nadebudni prejšnjevečerni sklepi o ekskurziji do Petelinjskega in ostalih Pivških jezer, padli v vodo. Ate Janez je pripravil odlične morske (ne jezerske) ribe, tako da smo bili sila pripravljeni na gostovanje v sosednji Postojni. Tu je majhen kiks na začetku predstave med nastopajočimi razvnel malček treme, ki so jo do velikega finala uspešno zbili. Tudi tu je bila publika bolj tiha. A vseeno, glede na knjigo vtisov, ki smo jo končno aktivirali, je bilo zadovoljstvo veliko. Še skok k Marku na pečenice in zelje, potem pa najbolj vneti nazaj v Ljubljano, ostali smo zmogli šele zjutraj.

Po kratkem nedeljskem počitku smo po ponedeljkovi službi pribrzeli do Stražišča, kjer smo pričakali gručo otrok na njihovem kulturnem dnevu. Čeprav je bil strah zaradi pomaranč, ki bi utegnile leteti proti našim glavam velik, je bila to "najbuljša publika".

Mama Tatjana je poskrbela, da se je spet jedlo, ni pa manjkalo tudi šundra, no, uglajenega petja, za katerega je poskbel naš slaveljenec Klemen. Bravo za 23ko!